Boben glasu

6 02 2011

Le izgovorjena beseda lahko opiše tišino.

…, ker nismo rojeni v poslušanje.

Ušesa so školjke breskovih barv, stražarji železnega uma (govorimo).

Ne moremo slišati peska, ki v mlačni vodi riše kontinente, zato govorimo.

Med dvema govorečima grmoma je zazevala tema in želeli smo povedati, da je tam.

Ne želiš slišati pomena besed. Slišiš jih, pa jim ne verjameš. Teža pozabljenih besed se je zato nekega dne sesula iz silosa za shranjevanje imen stvari, pojmov, ljudi in razmerij; še več, iz silosa so padale besede, izumljene, da bi opisovale človeško aktivnost, norost in zmagoslavje. Človek, pod padajočimi besedami se opoteka, kleca s korakom nevere. Če je človek pod padajočo nevihto besed pesnik, ki ustvarja ritem zvočnega sveta, zna splezati iz kupa pod sabo in še naprej ne-verjeti.

Muhammad Hosni Sayyid Mubarak ne sliši svojega ljudstva. Starši ne slišijo svojih otrok, otroci ne slišijo svojega otroštva. Vrti se uho, ki je zrcalo zunanjosti. Poslušanje zahteva akcijo, dve kovinski roki, bronasto žlico za strganje luščine sveta, ki se je skuhal v medenini današnjega časa. Muhammad Hosni Sayyid Mubarak posluša navodila Bele hiše, ki nočejo, da suha puščava postane dom odločitve. Zakaj ne govoriš med valovi jezera Čad, zakaj je tvoja podoba podoba mrtveca?

Slišiš.

  • Share/Bookmark

Dejanja

Informacije o objavi



Komentiraj

Uporabite lahko naslednje tage : <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !