Molči in dihaj to sranje

10 06 2011

Že nekaj let je minilo, odkar sta me Glorjana Veber in Andrej Grilc privabila k sodelovanju pri projektu Pesnik v Parizu. Video, ki poleg estetske vsebine ni imel kritične note, je bil zavrten v Klubu Cankarjevega doma in vsi smo bili veseli. Po tem projektu sem se pridružil društvu za sodobno umetnost Aggressive theatre, ki sta ga Glorjana in Andrej ustanovila skupaj z igralko Lidijo Sušnik.

Ena od instalacij, ki sem jo pod okriljem društva postavil v centru Ljubljane, je bila Rastoča poezija. V bližini magistrata smo postavili kvader napolnjen z zemljo, iz katere je čez nekaj dni zrasel verz Daneta Zajca: DEŽ GROZE PADA NA MOJE OČI

Ljubljana, 2009

Postavitev je bila leta 2009. Približno v tistem času je nastala tudi ideja o novi ekoinstalciji poimenovani Zrak, ki je bila izvedena pred dnevi, v noči iz 6. na 7. junij 2011. Pred realizacijo se je zgodilo marsikaj, Aggressive theatre, ki je bil nekaj časa precej vidna skupina mladih umetniških pobud,  je razpadel. Glorjana Veber je ustanovila Inštitut za raziskovanje inovativnih umetnosti IRIU, kjer sem eno leto zelo aktivno sodeloval. Projekti na inštitutu so bili bolj brezzobi, predvsem pa smo se ukvarjali s pisanjem razpisov, ki pa jih potem dribci na JAKu, MK, MOLU,… nite ne preberejo (dokazljivo dejstvo).

Zgodaj pomladi letos sem se s kolesom peljal skozi center Ljubljane in srečal gospodično K., ki zadnjih nekaj let deluje pri društvu X, ki se ukvarja predvsem z ekološkimi projekti (društvo je želelo ostati neimenovano). Beseda je nanesla na stanje v Šoštanju. Omenil sem ji svojo idejo izpred let, instalacijo s plinskimi maskami (kasneje so bile to lahke maske za zaščito dihal). Občutek je, da v mestu, ki se mu obeta nov blok elektrarne ni slišati neke kritične misli, pogleda z distance, opozicije, zavedanja o problemu, iskanja alternativ …

Na društvu X so bili pripravljeni pomagati pri realizaciji projekta, projekt pa sem postavil pod streho društva Smehomat, ki smo ga lani ustanovili za potrebe delovanja stand-up komikov, ki smo društvo ustanovili. Kasneje se je društvo preimenovalo in razširilo delovanje iz stand-upa še na film in sodobno umetnost. Na občino Šoštanj sem poslal vlogo za pridobitev dovoljenja za postavitev instalacije. Pristojni referent Andrej Volk je zadevo v odločanje podal županu, ta pa uradu županovega kolegija, ki je zadevo zavrnil. V obrazložitvi so navedli, da prireditev ne spada v kontekst prireditev ob 100 letnice občine Šoštanj in da bi lahko imela prireditev nasprotni učinek od prizadevanja celotne šaleške doline po gradnji bloka 6 TEŠ. Že ko sem dobil v roke dokument, mi je bilo jasno, da je obrazložitev lapsus, ki si ga ne bi smeli privoščiti (domnevam, da bi “politično nekorektno” umetniško delo zavrnili tudi v kaki drugi občini, le da bi tam to nemara storili bolj elegantno).

Taki obrazložitvi sem seveda ostro nasprotoval v pritožbi na sklep. Ko so prijeli pritožbo me je iz občine poklical podžupan občine Šoštanj Vojko Krneža, ki je predlagal, da se dobiva na sestanku.

Preden sem se odpeljal na sestanek v Šoštanj, me je po mejlu kontaktiral literat Peter Rezman, ki živi in ustvarja v eni iz okoliških vasi. Izrazil je moralno podporo projektu in poslal celo pismo z željo po priključitvi. Kasneje je aktivno sodeloval pri projektu, na različne načine pa so se mu priključili še drugi.

Oborožen s tem dokumentom in lapsusom občinskega pisarja sem se odpravil na sestanek v Šoštanj. S podžupanom sva sedla in se dolgo pogovarjala o razmerah v Šoštanju. Povedal je, da bodo prireditve v sklopu 100. letnice namenjene dviganju duha v dolini, da kritična tematika v tem sklopu ni na mestu. Da mi dovoljenje izdajo, če zanj zaprosim jeseni. Ugotovil sem, da se občina zaveda problema kvalitete zraka, vendar nima nikakršne alternative in v tem trenutku ne razmišlja o scenariju, da se blok 6 ne zgradi. V naslednjih 20. letih, dokler se lignit še da kopati, pa bodo poiskali rešitve za delavce, zaposlene v tej panogi.

V resnici si nisem želel, da bi ljudem, ki so ujeti v lonec s črno pokrovko, izpostavljal dejstvo, da je kvaliteta njihovih življenj slaba in bo taka tudi ostala. Veliko sem razmišljal o tem, pogovarjal sem se z ljudmi in se odločil, da je na problem vendarle treba opozoriti. Želel sem, da se zbudi zavest, da nekaj pri vsem skupaj vendarle ni ok. Da dejstvo, da vdihavajo zrak sladkega okusa smodnika, ni nekaj na kar se bi moral človek privaditi.

Krneži sem napisal mail, da želimo projekt izvesti in ga prosil, da nam izda dovoljenje. Bil pa sem tudi odločen, da v primeru negativnega odgovora vseeno postavimo projekt. Podžupan mi ni odgovoril na mail.

Priprave so tekle že med tem, ko sem čakal na odgovor, ko sem videl ga ne bo, smo določili datum. Upravo za zaščito in reševanje (bivšo civilno zaščito) sem prosil za izposojo plinskih mask. Prošnjo so zavrnili, češ da društvo ni registirano za izvajanje dejavnosti povezane z reševanjem in zaščito. Tudi zaradi pogovora s Krnežo sem se odločil, da uporabim maske za zaščito dihal, ki so lažje in delujejo bolj subtilno. Ker sem pred dvema mesecema pokazal nogo svojemu bivšemu delodajalcu, so bili stroški povezani z instalacijo (v večini na mojih ramenih) še kar sitna zadeva. To sem izpostavil zato, ker mi je podžupan namignil, da mogoče za mano stoji kaka njim sovražna sila. Na to, da bodo zadevo zlorabili različni lokalni politični patroni, me je po postavitvi opozarjal tudi Kajetan Čop, ki ga bomo še omenili. Umetniška trma (sem eko manijak – še bolj pa čutim potrebo po izražanju) in občutek povezanosti s krajem, kjer sem odraščal, me je torej vodila, da ne odneham in stvar izpeljem kot  se šika.

Poleg članov Smehomata, Perice in Rebeke, pa Rebekine prijateljice Tjaše, so v ponedeljek okoli polnoči v star rdeči kombi stlačili še 3 člani društva X in Dijana Mačkovič. Živčnosti ni bilo nobene, bil pa sem nenaspan in tečen. Povratni sms novinarke Dnevnika, ki nas je čakala na trgu pred občino, je sporočal, da je v Šoštanju mirno. In bilo je mirno. Med postavitvijo, ki je trajala kako uro in pol, nismo videli domačina. Potegnili smo trakove, ki so se sprva povešali, potem ko smo jih zategnili še iz zunanje strani pa so ostali dovolj napeti, smo navesili maske. Visele so nad trgom, dobra dva metra nad nami. Ko sem se s kombijem prebijal iz trga sem se bal, da bom kakšno od njih zapel pa je nisem. Ostale so tam in čakale, da se kdo stegne in jih uporabi. Višina mask je bila potem uradni razlog, da je inšpektorica izdala odlog za odstranitev. Kajetan Čop, predsednik Zavoda za kulturo Šoštanj (v tem primeru tudi varuh pravovernosti v šoštanjski kulturi), je bil prvi, ki me je zjutraj poklical. Povedal je, da na občini kipi. Stvar se mu je zdela še kar zabavna. Nihče si ni znal predstavljati takšnega zategovanja upornih ekoloških vratov. Ker je vest objavila STA, so jo pograbili še na RTV, ki so o tem naredili prispevek. Novinarka je bila precej kritična do občinskih potez povezanih s projektom, prav tako novinarka Dnevnika. Dvomim, da bo do občine bolj prijazen članek, ki ga pišejo na Mladini.

Popoldan me je poklical podžupan Krneža, kot že prej, je tudi sedaj ponovil, da nam je “provokacija” (kakor je on razumel instalacijo) uspela. Da smo pognali kri po žilah nekaterim na občini, da smo privabili novinarje. Baje nas ne nameravajo oglobiti, vendar je bilo jasno, da nas imajo za lokalne pizde. Po objavi na RTV in Dnevniku me je še poklical Kajetan Čop, da bi mi povedal, kakšno škodo smo s tem napravili ugledu občine, ki jo zdaj vsi prikazujejo kot stvor, ki ne izdaja dovoljenj umetnikom in jih briga za ekologijo. Tako besede podžupana Krneže kot direktorja zavoda za kulturo Čopa (od njega bi namreč pričakoval podporo umetniškemu izrazu, pa je bila slabo prikrita kritika) so me užalostile. Jasno je, da je za njih vse, kar ni puščica z njihovim vetrom, provokacija, ki škodi mestu.

YouTube slika preogleda

1. Instalacija je bila zamišljena in izvedena dobro (glede na razmere v katerih smo postavljali). Saj je bila vizualno dovršena in je imela jasno vsebino. Na podlagi naroka inšpektorice je bila podrta prvi dan postavitve. Uradna razlaga je bila, da ovira promet.

2. Pri pridobivanju dovoljenj je občina delovala nerodno. Izpostavil pa se je problem občinskega manipuliranja (to ne velja samo za Občino Šoštanj) z izdajanjem dovoljenj za umetniška dela, ki vsebinsko niso v skladu z občinskimi politikami. Kdaj, na kakšen način, kaj sme nekdo reči.

3. Kvaliteta zraka v Šoštanju je slaba in bo glede na način razmišljanja v dolini taka ostala še dolgo. Da bi govorili o kakih alternativah, ki v severni Evropi postajajo energetska realnost, lahko pri nas le sanjamo, sanjamo, sanjamo.


  • Share/Bookmark

Dejanja

Informacije o objavi



7 odzivov v “Molči in dihaj to sranje”

11 06 2011
PERICA » Murčev Zrak (02:06) :

[...] KLIK [...]

11 06 2011
zombi21 (02:45) :

zakon. aja, pa res hud video! ful zanimiv in napet in hud komad

11 06 2011
mojcas (15:53) :

Bravo Murč in pomočniki!
Inštalacija je gotovo dosegla svoje, saj je opozorila na glavni ekološki problem – (lokalne) oblasti in njihov interes. Dokler bo opozarjanje na ekološke probleme razumljeno kot provokacija in blatenje ugleda, bodo takšne in podobne akcije pomembne in potrebne. Mogoče se pa kje začne kak premik (v glavi).

13 06 2011
murch murch (11:24) :

Ko so mi poslali račun za odstranitev so med drugim zapisali:
“Občina Šoštanj izdatka … za storitev, katero je izvedel(izvajalec) glede vaše instalacije, ni pripravljena trpeti. Predvsem ne zato, ker ste instalacijo postavili, imenovano sicer umetniško, precej necivilizirano, saj ste jo postavili brez dovoljenja Občine Šoštanj, pa tudi precej neodgovorno, ko ste jo razpeli tako nizko in “ohlapno”, da se je bolj in bolj spuščala proti prometni površini trga….”

Občina Šoštanj mi očita neciviliziranost :) ))))))))))

14 06 2011
Žan (16:56) :

Zelo všečno in razumno,sem na tvoji strani. Sam stari raje snemaj reklamo za teš6 boš kaj dnarja dobil in odlikovanje občine;).

22 06 2011
Anja (18:36) :

Svašta. Čemu vsemu danes ljudje pravijo umetnost…

9 07 2011
murch murch (19:56) :

Bravo Anja.
Kočno nekdo, ki se spozna na umetnost.

Komentiraj

Uporabite lahko naslednje tage : <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !