SVETI ALEŠ PRIMC DIMNIKAR

17 08 2011

Aleš Primc voditelj Civilne iniciative za družino in pravice otrok.

Jah, tko pa ne ne, tko pa ne!

YouTube slika preogleda

V Ajdovščini ima sedež Dimnikarstvo Primc d.o.o. O dimnikarstvu Primc sicer ne vem veliko, me pa po tihem tlači misel, da svoje storitve opravlja družini prijazno, na način, kot bi dimnikarili Jožef, Marija in Jezus pa občasno sveti duh (ta bi lahko preveril, če je dimnik res čist).

Slavni soimenjak dimnikarskega servisa Aleš Primic, po izobrazbi sicer filozof, se prav tako ukvarja s čiščenjem. Aleš čisti narod in zdravo slovensko življenje od zibelke do groba. Je zbiratelj podpisov za referendume, kadar oblast postane razsipna s pravicami tistim, ki jih tradicionalno niso imeli, branitelj meje s Hrvaško, borec proti oplojevanju samskih žensk, ki bi Slovenijo rade nasmetile s pankrti, pisatelj, politik, najbrž tudi oče prekrasnih otrok, za katere ves omikan svet trepeta, da bi ne zrasli v geje ali lezbijke.
Aleš Primc je od daleč sicer videti kot Poslednji Mohikanec, edini borec za to, da mejnega kamna vrednot ne zakopljejo v divjino, vendar pa ga trdno podpira RKC, organizacija, ki je od blizu videti, kot poslednja Mohikanska veriga z nezdravo hrano (plačaš skoraj izključno to, česar ti ne postrežejo). RKC je Primca, kar je precej redek primer, povabila, da je med romanjem na Brezjah ovčice opomnil na to, kar že nekaj mesecev trobijo skoraj vsi cerkveni dostojanstveniki; geji – tko pač ne.

Na referendumu, ki ga pripravlja Primčeva Iniciativa za pravice družine in otrok,  se bo odločalo o tem, če geji lahko posvajajo svoje otroke. Za referendum bodo brez problemov zbrali dovolj podpisov, saj ljubiteljskih Primcev, torej tistih, ki se borijo za vrednota bolj v domači gostilni, mrgoli. Namen jim lahko zjebe samo ustavno sodišče. Ustavno sodišče se je sicer nekoč že postavilo na stran tradicije in vrednot RKC, ko je razsodilo v njihov prid pri vračanju težko in skozi stoletja nakradenega premoženja. Kar pa se tiče pravic, pa zna sodišče pokazati tudi svoje ostrejše lice in dosoditi obratno.
V celotni Evropi se je razpasel nekakšen liberalizem, ki mu niso kos mogočne pesti desno usmerjenih politikov. Z vrednotami pa vemo kako je, en sam mandat s prestola padejo konzervatici, pa je narod že ves podivjan, geji bi posvajali otroke, izbrisane bi se začelo dojemati, kot da so ljudje, v zgodovini pa volilna pravica za ženske, šole in javna izobrazba za vse, pravica do socialne pomoči in podobne novotarije preteklega časa. Primc sicer razume, da sta tudi v sodobni družbi za spočetje otroka potrebni moški in ženska, ki darujeta spolne celice, ne razume pa, da od tega trenutka naprej nista vedno tisto, kar otroka vzgoji v odraslega. Če bi si Aleš kdaj pogledal kak dokumentarec kako živijo ljudje v raznih tujih kulturah, bi ga najbrž kap. Po drugi strani pa so te kulture po navadi bolj pomanjkljivo oblečene in bi tako že v štartu mislil, da gre za pornič.
Na srečo je demokracija kača jegulja, ki bo na oblast zopet popeljala Primčeve dimnikarske poglede, ki bodo pometli s takimi idejami. Civilne iniciative za pravice družine in otrok, povejo tisto, česar cerkveni dostojanstveniki javno ne smejo, saj bi ne izpadlo dostojanstveno. Inciativa na spletni strani pove, da se lahko tako razmetavanje s pravicami konča z ne zgolj posvajanjem otrok s strani gejevskih staršev, ampak tudi s posvajanjem živali! Z živalmi pa tudi vemo kako je, naj jih župnik še tako boža, trebi bolhe in odpušča grehe, ni šans, da bi država verjela, da so svojo hišo, dekico in kost zapustile prav RKC, oz. kasneje tudi svojo vilo, ferarija in pozlačeno protezo, ki jo bodo nemara podedovali od staršev.  Po nekem futurističnem zakonu, ki se ga boji Civilna zaščita za pravice družine in otrok, bodo ljudje želeli posvajati svoje ljubljenčke, kmalu po tem, če se zakonodaja razrahlja do mere gejevskih posvojitev otrok. Tu se ideja zanimivo obrne. Ročica družbenega stanja je torej zakonodaja in ne obratno, da bi zakonodaja sledila družbeni realnosti.  Če torej zakonodaja dovoli, da posvojimo tudi predmete, bi pol Slovencev svoje družine povečalo za likalnik in zobno ščetko in zanju zahtevalo tudi otroške doklade.

Aleš Primc, ki je danes aktivnejši v civilni in pridigarski sferi, je bil predsednik podmladka Slovenskih krščanskih demokratov, tednik Demokracija še navaja, da je bil predsednik glavnega odbora SLS in predsednik ljubljanskega mestnega odbora SLS. Je avtor knjig o dr. Janezu Evangelistu Kreku in Slovenski kmečki zvezi in Ivanu Omanu. Torej, globoko pogreznjen v močvaro konzervativne, s tradicijo in krščanstvom obarvane pole.

Pri delovanju g. Primca nekako bode v oči, da je po izobrazbi filozof. Prijatelj Bogdan, tudi sam filozof, sicer pravi, da so verni filozofi podobni človeku, ki se lotil cepiti drva z leseno sekiro. Če si veren, se ne moreš dokopati do resnice, ker te vedno nekaj drži nazaj. Vendar je pikrih bodic Primc vajen. Pred časom se sociologinja dr. Darja Zaviršek, predstojnica katedre za preučevanje družbene pravičnosti in vključevanja na ljubljanski Fakulteti za socialno delo, nikakor ni strinjala z njegovimi stališči. Zapisala je, da so neodvisni raziskovalci, ki so preučevali istospolne družine na Zahodu, ugotovili, da se otroci, ki pri njih odraščajo, v ničemer bistveno ne razlikujejo od svojih vrstnikov iz raznospolnih družin.

Takšne raziskave pa ne upoštevajo ključnega, edinega Primčevega merila – tradicija in krščanski prav, brez razmišljanja. Raziskovalci, ki jih navaja dr. Zavirškova, bi najbrž že pred stoletji trdili, da je sužnjelastništvo nekaj slabega in da se žensk ne sme tepst, tudi če niso pobrisale prahu s stojala za puške, ali biblije.
Primc je s takimi pavšalnimi raziskavami  lastnoročno pometel in v odzivu na Darjino pisarjenje za Dnevnik povedal, da “Razume, da nekatere ženske ne marajo moških, vendar je nesprejemljivo, da se na podlagi teh frustracij dela kvazi znanost, ki naj bi dokazala, da družina v družbi nima več temeljnega pomena.”

Stanje vrednot pa se “slabša” celo v globalnem smislu,  saj so Združeni narodi skracali nekakšno deklaracijo o človekovih pravicah, spolni usmerjenosti in spolni identiteti. Najbrž še ni prepozno, da na naslednjem zasedanju ZN Aleš stopi na kateder in celemu svetu pove: ja, tko pa ne! Isto bi morali slišati tudi v organizaciji Amnesty International, ki je na ministrstvo za šolstvo naslovilo protest, ker v šolah ni delavnice na temo pravic istospolno usmerjenih.

Pa naj zaključim ta pamflet z besedami kolega Boštjana Gorenca Pižame, ki se je obesil na besede nadškofa Stresa, ki pravi: “Sveta družina je ideal.”

Boštjan pa ga dopolni: “Se pravi mama, nezakonski sin in krušni oče?”

  • Share/Bookmark


Prvovrstno slovensko meso in tatovi koles.

24 05 2008

Prav na vrhu letaka, ki mi ga je mladi mož potisnil v roke, (čeprav sem se delal majhnega in nevidnega) je z belimi tiskanimi črkami napisano: PRVOVRSTNO SLOVENSKO MESO.

Prvovrstno slovensko meso – najprej bi pomislil, da gre za kak nočni klub, ki ponuja dekleta s poreklom, potem pa mi pogled zdrsne nižje: DUNA – IMBISS KEBAB.

Ponujajo 9 vrst kebabov, 4 vegi kebabe, različne solate, pomfri in falafel. Ko mi slovar slovenskega jezika pojasni, da je od petih jedi prepoznal samo solato, se vprašam kako vezo ima vse to hrana s prvovrstnim slovenskih mesom???

Ko sem včeraj po stendapu B&B šova hodil iz Metelkove, sem ugotovil, da sem se naveličal pešačit. Glede na to, da so mi ukradli že štiri kolesa – picikle in da je bil eden od njih tudi gorsko kolo Atala, s katerim sem prevozil lep kos Slovenije, je čas za povračilno akcijo. Mislim, da sem se za to določil že večkrat, vendar pa sem šele pri svojih skoraj 28. letih dovolj zakrknjen, da lahko povračilno akcijo tudi izvedem. Ukradel bom picikel in pika; tako rekoč vzel si ga bom nazaj Najraje bi ga ukradel kakemu bogatašu, ampak ti ga ne puščajo na ulici in ti imajo močne ključavnice in tako bo nasrkal revež kot sem sam. Ko pade noč bom vzel klešče poiskal picikl, precvikal ključavnico in se brez slabe vesti odpeljal domov in če bo bog dal, se bom potem z njim srečno in varno vozil mnogo, mnogo let. Mogoče bi se lahko s kolesom odpeljal tudi do frančiškanov in jih prosil za Miva nalepko s podobo svetega Krištofa, ki je zavetnik popotnikov in šoferjev. Nekateri ga v izogib sitnostim prebarvajo,(zato sem najbrž prelen) kupil pa bom močno veliko ključavnico, (zlikovci so povsod) potem pa bom vesel kot metuljček plaval po Ljubljanskih ulicah, dokler mi ga ne bodo ukradli.

  • Share/Bookmark


Nima veze z Janezom Janšo pa mi gre vseen na kurac – stol

16 05 2008

Kaj je stol, zakaj in kdo si ga je sploh izmislil, kaj je ergonomija, kake vrste teh maderfakig naprav poznamo in podobne stvari, se bomo spraševali danes, dragi otroci.

Gre za napravo, ki podpira človeka, kadar ta želi biti v prav posebni pozi; sedeti na stolu.

Zakaj bi človek, to bitje brez hrbtenice, sploh želel sedeti na na višini 400 – 500 mm od tal. Sploh če ugotovimo, da nekateri narodi niso razvijali tega nepogrešljivega svetega instrumenta. Na bližnjem vzhod, še vedno večina ljudi poseda po preprogah in niso nikoli začutili, da bi se morali dvigniti z zemlje.

Stol so sicer poznali že Egipčani in sicer zato, da se je vladar dvignil nad ostalo svojat in je bil mogočnejši. Ideja se je (kdo bi si mislil) zelo lepo prijela na zahodu, kjer so ljudje zelo radi večvredni od drugih. Ne morem si kaj, da se nebi spomnil lepih slik iz davnih dni, ko smo omikani Evropejci iz hubububo dežel privlekli sužnje in jim ponudili pravo vero in čudovito Evropsko kulturo. Tam se lepo vidi belce, ki omikani sedijo na stolih, med tem, ko divjaki ždijo na tleh in sedejo na stol šele po tem, ko jih uspemo civilizirati. Mogoče bi se kdo obregnil v to, da se v dobi računalnikov in pisanja za mizo ne moremo izogniti stolom. Delno je to res, naj pa spomnim, da je bilo veliko velikih del napisanih na tleh ali na kamnu – in miza pizda no, ne mi z mizo zdej.

Danes mora biti stol obvezno ergonomsko oblikovan. Ergonomija je veda, ki se ukvarja z človekovimi duševnimi in telesnimi zmožnostmi in podreja okolje le temu. Tako stol ne sme biti previsok, da nam nožice ne bingljajo iz njega in ne prenizek, da si ne grizemo kolen. Najbrž pa bodo kmalu prišli časi, ko bo na navodilih za uporabo pisalo tudi, kaj vse se z njim ne sme,(recimo paziti je potrebno, da ga ne pojejo dojenčki, da si ga kdo ne potisne v anus in podobno) da ne bodo uporabniki tožili firme. Ergonomsko gledano, je tako določena tudi širina sedežne plošče, ker me skrbi predvsem zato, ker se Evropska in Ameriška rit vse bolj nemarno širita in je najbrž potrebno ves čas spreminjati standarde. Mednarodni standard, ki ureja to področje je ISO 9241.

Ne samo, da stola niso razvila vsa ljudstva, (ker se vsa ne želijo povzdigniti nad druga) opazil sem tudi, da stola ni razvila nobena žival. Najbolj se mi sicer zdi primeren za kokoši in perjad, malo manj za prašiče in gamse, sploh pa si ne morem predstavljati kako bi izgledal stol za delfina ali za pasavca.

Nekaj primerov, da bomo videli o čem govorimo:

Pisarniški stol ima koleščka pa vendar se z njim redko kdo odpravi na dolgo potovanje:

Samo zahrbten človek, kot je Thonet, se lahko spomni zvijati les na način, ki je pripeljal tudi do prav posebnega izuma. Najvišji in najzahrbtnejši stol vseh časov je barski stol:

Stol, ki paše, narejen za bogataše:

Terapevtski stol poln dobrodelnih kamnin, ki si jih najbrž lahko vtaknemo v kako odprtino – poimenovali ga bomo stol za prizadete:

Arhitekt Suhadolc je izdelal stol za sveto rit:

No pa sem le našel stol za živali. Zelo grd in neudoben je najdražji stol na svetu. Na dražbi pa naj bi dosegel od 1,1 milijonov € do 1,7 milijonov €, izdelan je bil za zelo težkega prasca:

.jpg

Za konec pa še moja izvoljenka na stolu:

  • Share/Bookmark


Stednap v Radovljici in kurac v blogih

14 04 2008

Pozor ta članek vsebuje veliko vulgarnih besed in cinizma. Vsem, ki še niste prebrodili krize srednjih let branje odsvetujem.

Vsak, ki se je zadnje čase vozil poroti Radovljici ve, da na gorenjskem rušijo ceste. Pizda! (samo da objasnim, zakaj sva morala s Perico 5x obračat renoja)

Perica je bil povsem navdušen nad Linhartovo dvorano v Radovljici. Po njegov mnenju si stendap zasluži točno to, dvorane in veliko ljudi. Jaz sem se skorajda ustrašil ogromnega odra, s široko odrsko osvetljavo in sredi odra jaz, s svojimi lahkimi belimi hlačicami s črtami in širokim črnim pasom. Garderoba je bila posebej za retro večer sposojena od Petre in bil sem videti prava punčka.

TIN, ki se je namučil z organizacijo in me sploh povabil na šov retrospekta, je povezoval. Nastopil sem prvi. Nisem posebno navdušen nad sabo. Ni bilo zelo slabo; med drugim se mi je zgodil rahel padec energije, mogoče sem se na trenutke ukvarjal tudi s sabo… Zdelo se mi je, da želim več kot prejmem… Če bi bil v publiki, si na oder sigurno nebi metal gat, medvedkov in podobnih stvari, ki jih sicer vedno mečem, če mi je šov ušeč. Še vedno pa sem bolj ljubitelj majhnih natrpanih klubov, kot velikih lepih dvoran…

Klemen Bučan je predstavil svoj frišen, še topel, material. Najbolj sem se zabaval, ko je v enem izmed novih bitov o prvem seksu razkril, da je tudi sam precej topel. (upam da njegova Tina ni razumela panča)

Pa še par modrosti o Blogih:
Nekateri pravijo, da so blogi super, ker služijo podobno, kot so nekoč služili dnevniki. Zadnje čase sem razmišljam o tem in… navdušen sem nad to ugotovitvijo.
Ja, nekaterim stvarem se bomo na stara leta še smejali. Ko bom nekoč bral, da sem že ves teden depresiven, da imam še vedno rad…. Kurac, v glavnem – ljudje v svojih modernih dnevnikih ne pišejo tako iskrenih svari. Temu kar se bomo smejalni na stara leta je na primer dnevno poročilo: Nina Osenar in Sanja Grohar nameravata tožiti slovenski Playboy. Članke se začne: Huh, tole pa je novica.
Tud si ne predstavljam, da je kdaj kdo v svojih osebnih zapiskih ves čas hvalil za en kurac tehniko, kot to počne g. Jonas.

Moderni dnevniki moj kurac.

  • Share/Bookmark


VELIKONOČNA MISEL

21 03 2008

Kaj smo naredili z zemljo, se je spraševal že Jim Morrison in to pred 40. leti, ko je je bila videti še skoraj nedolžna. In kaj imamo pred sabo zdaj: razsuto starko, zgubano, zamazano, muhasto, ki se ji že vidno trga.

In veliko lačnih ljudi, ki jim je vseeno kako bodo pridelali svoj vsakdanji kruh, samo da je. Pa če tudi bodo pri tem posrali zemljo še za dva rodova vnaprej. Še bolj bi jim morali zažugati, mi ki mečemo hrano v smeti.

Svoje orkane smo dobili tudi v Evropi – čistem kontinetu, ki ločuje odpadke, ki prideluje zeleno elektriko, ki ima striktne zakone glede varovanja okolja, ki je vse svoje umazane smrdljive tovarne preslila v tretji svet.

In zime ni! Med tem, ko večina ljudi barva jajca, se sicer kaže malce snega. Slaba tolažba, še posebej ker vem, da se  Bogu,(bolje zanj, da ne obstaja) prav tako jebe za svet, kot tistim parim procentom ljudi, ki imajo v rokah vse vajeti. Bratje in sestre: PREOSTANE NAM SAMO ŠE REVOLUCIJA

  • Share/Bookmark